Voda, naše zrcalo - popravek

RIŽANSKI VODOVOD KOPER. EDINI, KI OBALO IN NJENO ZALEDJE OSKRBUJE S ČISTO PITNO VODO.

Veliko nestrokovnih komentarjev in neodgovornih mnenj s strani nekaterih politikov, državnih uradnikov in kratko mislečih upravljavcev nekaterih vodovodnih sistemov je bilo v zadnjih letih izrečenih o reševanju problematike oskrbe z vodo v slovenski Istri z zaledjem. Nenazadnje je svoj delež dodajala tudi novinarka Marica Uršič Zupan v članku Voda, naše zrcalo, ki je s svojim nepopolnim poznavanjem delovanja Rižanskega vodovoda (RV) Koper in tehničnim nepoznavanjem ozadja zgodbe o akumulaciji Padež, zmotno, zavajajoče vplivala na javno mnenje. 

Že desetletja obstajajo dejstva, ki opozarjajo in argumentirano podpirajo določene odločitve in rešitve. Živimo na območju, ki je vodo deficitarno, zato znamo prebivalci slovenske Istre že od nekdaj ceniti in smotrno uporabljati pitno vodo. Edini slovenski vodni vir za vodovodni sistem RV je izvir Rižane, ki nam daje nepitno vodo, poleti pa še presahne. Zato so nam življenjskega pomena količine vode, ki jih vsako leto, zlasti v poletnih mesecih, kupujemo pri Istrskem in Kraškem vodovodu. Brez slednjih bi se vsako poletje na območju treh obalnih občin brez izjeme vrstile redukcije vode. Voda je pravica slehernega državljana RS, ki pa z vodnimi viri ni enakomerno bogata. Država je, kot lastnica vodnih virov, edina pristojna in zadolžena za reševanje te problematike. Ena od osnovnih nalog kot direktorja RV pa je ta, da z državo v tem smislu sodelujem in vztrajam do rešitve – rešitve, ki je bila v letu 2004 določena kot Državni lokacijski načrt akumulacija Padež. Veliko dela s strani priznanih slovenskih strokovnjakov in zaposlenih na RV, ogromno naporov in velika finančna sredstva so že bila vložena v ta projekt, ki od leta 2006 miruje in kot kaže žal tudi v prihodnje ni pričakovati velikega napredka. Bodo odgovorni za izpeljavo tega projekta v času, ko se bomo v slovenski Istri borili s suhimi pipami za sleherni liter pitne vode, prisotni in nosili posledice zapravljene priložnosti za celovito, dolgoročno in iz evropskih nepovratnih sredstev financirano rešitev vodooskrbe na Obali z zaledjem? Dvomim.

Zdravko Hočevar, direktor