Poraba vode na Slovenski Obali

Varna vodooskrba je naše poslanstvo in vsakodnevna skrb.

Pregled porabe vode skozi čas

Za začetno obdobje obratovanja vodovoda je značilna zelo nizka prodaja vode, saj znaša leta 1950 le 951.383 m3. Prebivalci so se oskrbovali iz številnih javnih izlivk, ki so bile postavljene na dostopnih mestih. Individualne hišne priključke so imeli le nekateri objekti v mestih jedrih, večje stanovanjske hiše in hoteli.

Sledili sta dve desetletji zmerne, vendar konstantne rasti porabe vode. Tako je leta 1970 potrošnja presegla mejo 4 milijone mvode. V tem času se je začela industrializacija Obale (pojav prvih večjih porabnikov: Luka, Tomos, Delamaris, idr.), gradnja večjih turističnih kompleksov (Portorož, San Simon, Bernardin, Belveder, Žusterna idr.) in intenzivna gradnja večjih stanovanjskih sosesk (Olmo-Prisoje, Semedela-Markovec, Jagodje, Livade, Lucija, idr.). V teh letih se je začela tudi intenzivna gradnja višinskih sistemov za oskrbo obalnega zaledja. Posledično je prišlo do skokovite rasti porabe v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko se je prodaja skoraj podvojila in presegla 7 milijone m3 vode na leto. 

V tem obdobju skokovite porabe je bila cena vode na Obali relativno nizka in zato ni omogočala niti tekočega vzdrževanja, kaj šele novih investicij, kar se je odražalo v nezanesljivi oskrbi z vodo, velikih izgubah in v pogostih redukcijah.

Do prelomnice je prišlo v drugi polovici osemdesetih let, ko je upadel tako obračunani, kot neobračunani del oddane vode v sistem. Na to je vplivalo več dejavnikov. Na varčevanje pri porabnikih je gotovo vplivalo povišanje cene vode na Obali. Hkrati smo bili soočeni z gospodarsko recesijo, ki je imela vpliv tudi pri obalnih podjetjih (Tomos, Cimos, Mehanotehnika idr.). S pristopom aktivne analize vodovodnega omrežja in odkrivanjem skritih okvar ter odpravo le-teh, se je tudi neobračunani del oddane vode, ki predstavlja dejanske izgube vode, netočnost meritev, prelive vode, izpiranje omrežja, itd.,  znižal na sprejemljivo raven. 

Z izvajanjem »Programa razreševanja vodne oskrbe Obale«, ki je bil sprejet leta 1984, se je v naslednjih letih bistveno povečala kakovost oskrbe s pitno vodo, zmanjšale so se izgube vode na povprečno raven v dejavnosti oskrbe s pitno vodo ter vzpostavljeni so bili pogoji za varno oskrbo s pitno vodo in dolgoročno gospodarsko rast.      

V letu 2014 je po vodovodnem sistemu RVK preteklo 7.919.129 m3 čiste pitne vode. Ta količina je primerljiva s 3.167 napolnjenimi olimpijskimi bazeni.
PORABA VODE SKOZI ČAS

Poraba vode na prebivalca

Zavedanje obalnih porabnikov, da je potrebno z vodo ravnati racionalno, kakor tudi cena storitve oskrbe s pitno vodo, nam v veliki meri zagotavlja nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v poletnih mesecih, ko so razpoložljive količine v sistemu oskrbe omejene, poraba vode pa v tem obdobju maksimalna. Na Obali znaša količina porabljene vode 42 m3 na prebivalca oz. 115 l/osebo/dan, kar je v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji povprečna poraba.

V primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, kjer znaša povprečna poraba 70 m3 vode na prebivalca, se obalna regija uvršča med države z najnižjo porabo vode.

Če domači kotliček pušča in kaplja s hitrostjo 1 kaplja/ sek., izgubimo 128 l vode na mesec.

Izbrano za vas

Upravljanje in nadzor vodovodnega sistema

Eden glavnih elementov za zagotavljanje varne vodooskrbe je centralni nadzorni sistem, ki omogoča upravljanje in nadziranje delovanja vodooskrbnega sistema.

Več

Kako ravnati z vodo v času izrednih razmer

Preberite si napotke za ravnanje v času izrednih razmer.

Več

Pregled izgube vode

Zdrava pitna voda je v našem okolju dragocena dobrina.

Več

Prevoz pitne vode

Preskrbljenost prebivalstva Slovenske Istre s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja je 99,9 %.

Več